V izrednih razmerah je potrebna analiza kakovosti vode, da se ugotovi, ali je voda varna za pitje. Ljudje, ki so bili travmatizirani zaradi izrednega dogodka in so slabega zdravja, so še posebej ranljivi za bolezni, povezane z vodo, vključno s tistimi, ki se širijo s pitjem vode slabe kakovosti.
V začetnih fazah izrednih razmer je treba predpostaviti, da so vsi vodni viri mikrobiološko onesnaženi, in ko se voda dobavlja ljudem v taboriščih, je treba vedno izvesti kloriranje in testiranje ostankov klora. Pri vodi z nizko motnostjo je kloriranje razmeroma preprosto, pri vodi z visoko motnostjo pa bo potreben postopek predhodne obdelave, da se raven motnosti pred kloriranjem zmanjša na <5TU. Po koncu začetne faze izrednih razmer se lahko izvede preiskava mikrobioloških in po potrebi kemičnih sestavin vode.
Ta tehnični povzetek opisuje običajni režim testiranja, kot ga priporoča osebje OXFAM v izrednih razmerah. Osredotoča se na to, kaj je realno v različnih fazah izrednih razmer, hkrati pa zagotavlja, da je voda varna za prizadeto prebivalstvo. Obravnava mikrobiološke, fizikalne in kemijske parametre testiranja. Ne nadomešča navodil za uporabo kompleta za testiranje vode, temveč jih dopolnjuje in jih je treba brati skupaj.
Namen analize kakovosti vode
Patogeni, kot so bakterije, virusi, jajčeca in ciste, se lahko zaužijejo s pitno vodo. Voda, ki je videti bistra, je lahko še vedno mikrobiološko onesnažena ali vsebuje kemične onesnaževalce, ki so nevarni za zdravje, kot so arzen ali visoke ravni nitratov ali nitritov.
Največje tveganje za življenje v izrednih razmerah je mikrobiološka kontaminacija, saj se lahko bolezni, povezane z diarejo, hitro širijo v okoljih, kjer veliko število ljudi živi v slabih razmerah in v neposredni bližini. V začetnih fazah izrednih razmer se je treba osredotočiti na zagotavljanje zadostne količine vode, nato pa na mikrobiološko kakovostno vodo. V začetnih fazah izrednih razmer je treba domnevati, da je vsa voda onesnažena in jo bo treba klorirati, zlasti pri cevovodih. Po končani začetni fazi je primerno vodo mikrobiološko testirati in preveriti tudi druge parametre, ki so pomembni za zdravje ali bi lahko povzročili težave zaradi neželene barve, okusa ali obarvanja, če se zdi, da bi lahko predstavljali resen problem.
SZO (2004, str. 109) ugotavlja, da »so številne kemikalije v pitni vodi zaskrbljujoče šele po daljših obdobjih izpostavljenosti. Zato je za zmanjšanje tveganja izbruhov bolezni, ki se prenašajo z vodo in se izpirajo z vodo (npr. trahom, garje, kožne okužbe), bolje zagotoviti vodo v nujnih primerih, tudi če znatno presega priporočene vrednosti za nekatere kemijske parametre, kot pa omejevati dostop do vode, pod pogojem, da je vodo mogoče obdelati tako, da se uničijo patogeni, in jo je mogoče hitro dostaviti prizadetemu prebivalstvu«.
Katere parametre je treba testirati v nujnih primerih in kdaj?
| Začetna faza izrednih razmer | Faza po začetnih izrednih razmerah | |
| Fekalni koliformni bakteriji | Razen če pride do izbruha driske – predpostavimo, da je vsa voda onesnažena, in kloriramo vse zaloge vode iz pipe. Kloriramo odprte vodnjake. | Da, najprej testirajte po enem mesecu. Nato testirajte mesečno. Le če pride do izbruhov driske, bo treba testiranje ponoviti ob drugem času, da se ugotovi, ali je težava v vodi, ali da se kot vzrok izloči kakovost vode. |
| Motnost | Da, če klorira – mora biti <5TU | Da, če klorira – mora biti <5TU |
| pH | Da, če klorira, če je pH > 8.0, je treba podaljšati čas zadrževanja stika pred dobavo. | Da, če klorira, če je pH > 8.0, je treba podaljšati čas zadrževanja stika pred dobavo. |
| Preostali klor | Da, pri kloriranju | Da, pri kloriranju |
Kemijski parametri, kot so arzen, fluorid, klorid, TDS/prevodnost, železo, mangan, nitrat, nitrit, aluminij ali cink, se običajno testirajo šele po začetni fazi izrednega dogodka in šele takrat, ko se na podlagi lokalnega znanja, kartiranja porečij ali sanitarne raziskave sumi na specifično težavo.
Sanitarna raziskava, ki ugotavlja tveganja onesnaženja, bi morala biti eno ključnih orodij za ugotavljanje, ali je v vmesnih obdobjih potrebna analiza kakovosti vode.
| Minimalna pogostost vzorčenja in analiz majhnih skupnostnih vodovodnih sistemov – v neepidemijskih razmerah(Informativni list SZO 2.29) | ||
| Vir / dobava | Bateriološki | Fizikalno/kemijsko |
| Odprti vodnjaki | Enkrat mesečno | Enkrat mesečno |
| Pokriti vkopani vodnjaki, cevni vodnjaki z ročnimi črpalkami | Dvakrat letno | Dvakrat letno |
| Izviri in cevovodi | Dvakrat letno | Dvakrat letno |
| Sistemi za zbiranje deževnice | Enkrat letno | Enkrat letno |
| Klasifikacija glede na stopnjo zdravstvene skrbi(Wisner in Adams, 2002) | |
| 0 E.coli / 100 ml | Skladno s smernicami |
| 1-10 | Znosno |
| 10-100 | Zahteva zdravljenje |
| > 100 | Neprimerno brez ustreznega zdravljenja |
Mikrobiološka testiranja
Stopnja mikrobiološke kontaminacije vode se običajno meri z določitvijo količine fekalnih (ali termotolerantnih) koliformnih bakterij v 100 ml vode. Fekalne koliformne bakterije živijo v črevesju ljudi ali živali, zato njihova identifikacija kaže na prisotnost patogenov v vodi. Najpogostejša fekalna koliformna bakterija, ki se testira z metodo membranske filtracije, je E. coli.
Najpogostejše vrste jušnih bujonov za uporabo z metodo membranske filtracije
- Membranska juha z lavril sulfatom – termotolerantne/fekalne koliformne bakterije ob nastanku kolonij spremenijo barvo iz rdeče v rumeno. Pri uporabi juhe MLSB so običajno večje rumene kolonije. E.coli.
- Juha MFC je na voljo v 2 ml predpakiranih ampulah –– teh morajo hranite v hladilniku – fekalne koliformne bakterije tvorijo modre kolonije.
Komplet za testiranje vode Delagua



Testiranje fekalnih koliformnih bakterij v vodi, ki je bila obdelana s klorom
Če je bila voda obdelana s klorom, je po 30 minutah stika (pri pH < 8) motnost < 5TU in preostali prosti klor večji od 0.2 mg/l, je zelo malo verjetno, da bo vzorec vseboval termotolerantne (fekalne) koliformne bakterije, zato analiza običajno ni potrebna.
Vendar pa je včasih primerno preizkusiti dovod klora, na primer za odpravo pomislekov uporabnikov glede učinkovitosti postopka čiščenja ali kadar rezultati niso znotraj zgornjih meja.
Pri testiranju klorirane vode velja naslednje:
- Bistveno je, da je vzorčna skodelica popolnoma sterilna, saj je lahko število nastalih bakterij zelo majhno.
- „Čas oživljanja je še posebej pomemben za klorirane vode ali morsko vodo, kjer so termotolerantne (fekalne) koliformne bakterije zaradi izpostavljenosti okolju 'stresne'. Za te vrste vode je koristno, da obdelane membrane pustite 4 ure po obdelavi zadnjega vzorca, preden vklopite inkubator.“ (Priročnik za uporabnike OXFAM Delagua, 1993).
Priprava na mikrobiološko testiranje na terenu
Nakup preostale opreme:
Tudi če je ekipa s seboj na teren prinesla celoten komplet Delagua in pripadajoči potrošni material, bo še vedno treba lokalno kupiti nekaj artiklov. Takoj ko bo logistična ekipa začela delovati, jih prosite, naj nabavijo:
- 100 ml metanola – običajno ga najdete v bolnišničnem laboratoriju, če ga ni mogoče dobiti v lokalnih lekarnah. Metanola ni mogoče prevažati v letalu, razen če je posebej pakiran, saj je vnetljiv, kar predstavlja težave pri potovanju s polno opremo znotraj države, ko so potrebni leti.
- Majhen lonec na pritisk.
- Škatla z 2 ml in 5 ml brizgami (po možnosti brez igel) – to so koristni predmeti, ki jih je dobro imeti na voljo za redčenje, pripravo gojišča in tudi za izvajanje testov v kozarcih, če je potrebna kemična koagulacija.
- Permanentni marker, maskirni trak (če avtoklavni trak ni na voljo), zapečatljive plastične vrečke in paket robčkov ali antiseptičnih robčkov.
Drugi pripravki:
- Prepričajte se, da so navodila za uporabo na voljo.
- Preverite delovanje polnilne enote in napolnite komplet Delagua do konca.
- Preverite temperaturo inkubatorja s termometrom in jo po potrebi prilagodite.
- Sterilizirajte opremo in medije – glejte spodaj.
Terenski nasveti za sterilizacijo z uporabo kompleta Delagua
Sterilizacija petrijevk:
Kovinske petrijevke lahko na terenu steriliziramo na naslednje načine:
- Uporabite lonec na pritisk – tega je običajno mogoče kupiti lokalno v večini večjih mest in krajev.
- Kovinske posodice zavrite v kozici z vodo. Pri odstranjevanju iz vode in shranjevanju za uporabo bodite previdni. Uporabite sterilizirano pinceto in petrijevke postavite na sterilizirano površino, preden jih daste v zaprto vrečko in zalepite z lepilnim trakom, da ostanejo zaprte do uporabe.
Sterilizacija juhe MFC:
- Pripravite juho in sterilizirajte steklenice pri polnem tlaku približno 15 minut. Steklenice se ne smejo dotikati dna lonca na pritisk in morajo biti ves čas navpično podprte. Pokrovi naj bodo le rahlo priviti.
- Če nimate na voljo lonca na pritisk, postavite steklenice medija v lonec z vrelo vodo, pri čemer pazite, da se ne dotikajo dna lonca in ostanejo ves čas navpične, ter kuhajte 20 minut.
Priprava vzorčne skodelice in filtrirnega lijaka:
- Sledite navodilom za sterilizacijo vzorčne skodelice in filtrirnega lija tako, da prižgete metanol, obrnete filtrirni lij v vzorčno skodelico in pustite stati 15 minut.
- Če metanol ni na voljo, filtrirno napravo in vzorčno skodelico za 5 minut potopite v vrelo vodo.
- Če metanol ni na voljo ali če med vzorci ni dovolj časa za uporabo metod sterilizacije, se lahko naslednji vzorci testirajo, če se filtrirni lij in vzorčna skodelica večkrat temeljito opereta v vodi novega vzorca. Prvi vzorec mora biti vzorec, za katerega se pričakuje, da bo najmanj kontaminiran, naslednji vzorci pa naj bi imeli naraščajočo stopnjo kontaminacije. To metodo je treba uporabiti le kot zadnjo možnost.
Mikrobiološko testiranje – alternativni kompleti
Komplet OXFAM Delagua, ki ga je zasnoval Robensov inštitut na Univerzi v Surreyju in uporablja metodo membranske filtracije, je še vedno najpogosteje uporabljena oprema in metoda, vendar ima še vedno številne omejitve. Trenutno je na trgu tudi več alternativnih metod, vendar nobena doslej ni presegla metode membranske filtracije v smislu zagotavljanja uporabnih rezultatov. Tri trenutno razpoložljive alternativne metodologije so opredeljene v spodnji tabeli in primerjane z metodologijo membranske filtracije. Vzorci so prikazani tudi na spodnji fotografiji.
Humanitarne in razvojne organizacije še vedno čakajo na razvoj preprostega kompleta, ki bi s preprosto, poceni in enostavno metodologijo ugotavljal stopnjo fekalne onesnaženosti.

Tabela – Primerjava vrst mikrobioloških testnih kompletov
| Vrsta kompleta | Pozitivne lastnosti | Negativne lastnosti |
| Membranska filtracija(Uporabe E.coli / termotolerantne / fekalne koliformne bakterije kot indikator) | Lahko se uporabi za določitev dejanskega števila fekalnih koliformnih bakterij na 100 ml E.coli trenutno velja za „najbolj primeren indikator fekalne onesnaženosti“. V večini primerov so termotolerantne koliformne bakterije večinoma sestavljene iz E.coli in zato [termotolerantna koliformna bakterija] velja za manj zanesljiv, a sprejemljiv indeks fekalne onesnaženosti. (WHO, 2004). Lahko testira bodisi fekalne koliformne bakterije (pri 44oC) ali skupne koliformne bakterije (pri 37oC) | Dolgotrajna priprava gojišča MLSB (vnaprej pripravljeno gojišče MFC v epruvetah je enostavnejše, vendar ga je treba shranjevati pri določeni temperaturi). Opremo je treba sterilizirati – obstaja veliko tveganj za kontaminacijo opreme in vzorca. Ni primeren test za motno vodo. Za izvedbo testa in interpretacijo rezultatov sta potrebna usposabljanje in praksa. Zahteva inkubator in s tem vir napajanja.E.coli Termotolerantne bakterije so manj odporne na klor kot patogeni virusi in protozojske ciste ter oociste in „obstajajo nekateri dokazi, da se koliformne bakterije, morda vključno z E. coli, lahko razmnožujejo v tropskih in subtropskih vodah.“ (Sobsey in Pfaender, brez datuma). |
| H2S-trakovi(Uporablja proizvodnjo vodikovega sulfida s strani enteričnih bakterij kot indikator) | Majhen in poceni Enostavno za izvedbo in ne zahteva veliko usposabljanja Sterilizacija ni potrebna P/A testiranje „je primerno le v sistemu, kjer večina testov za indikatorje [fekalne koliformne bakterije] daje negativne rezultate“ (SZO, 2004, str. 72) | Gre za test prisotnosti/odsotnosti, ki daje le pozitivne ali negativne rezultate – že 1 fekalna koliformna bakterija bo dala pozitiven rezultat. Voda razumne kakovosti (< 10 fekalnih koliformnih bakterij) se lahko neustrezno zavrne. Pozitiven rezultat lahko da tudi pri nefekalnih bakterijah in sulfidih, ki so že prisotni v podtalnici – težava je v nevarnosti več pozitivnih kot negativnih rezultatov, vendar lahko to privede do neustrezne zavrnitve vode. „Še vedno je preveč negotovosti glede zanesljivosti, specifičnosti in občutljivosti testa za odkrivanje fekalne kontaminacije pitne vode in njenih virov.“ (Sobsey in Pfaender, brez datuma). Vendar priporočata, da se lahko uporablja, kadar je alternativa popolna odsotnost testiranja, če se uporablja previdno ter v izobraževalne in motivacijske namene. |
| Colilert cevi in fluorescentna luč(Kot indikator uporablja kolifage, ki so bakteriofagi ali virusi, ki v tem primeru uporabljajo bakterije kot gostitelje za replikacijo) E.coli) | Inkubiramo lahko pri 37oC Preprosto za izvedbo in ne zahteva veliko usposabljanja. Sterilizacija ni potrebna, čeprav je za določanje količin potrebna sterilna voda. E.coli >16 / 100 ml Kolifagi bolje modelirajo obnašanje enteričnih virusov v vodi in kot odziv na dezinfekcijo kot E.coli in so zato boljši pokazatelj njihove prisotnosti (WHO, 2004). | Uporablja metodo „najverjetnejšega števila“ – je draga, saj je potrebnih veliko potrošnega materiala. Zahteva inkubator in s tem vir napajanja (razen če se inkubira ob telesu). „Bel prah“ v epruvetah – lahko povzroči težave mednarodnim potnikom. Test s 5 epruvetami bo pokazal le do >16 na 100 ml – za določitev višjih ravni je potrebno redčenje s sterilno vodo. Odsotnost kolifagov ne potrjuje odsotnosti enteričnih virusov ali protozojev (WHO, 2004). WHO (2004, str. 291) ugotavlja, da so zaradi nekaterih nasprotujočih si podatkov trenutno... „ni primerno za operativno ali verifikacijsko (vključno z nadzornim) spremljanje“. |
| Dipslides(Uporabe E.coli / termotolerantne / fekalne koliformne bakterije kot indikator) | Enostavna uporaba z omejenim tveganjem za kontaminacijo. Enostavno za izvedbo in ne zahteva veliko usposabljanja. Sterilizacija ni potrebna. Lahko testira fekalne koliformne bakterije (pri 44oC) ali skupne koliformne bakterije (pri 37oC) | Drago – veliko število potrošnega materiala. Naenkrat se testira le en ml, zato če se najde 1 fekalna koliformna bakterija, to pomeni 100/100 ml, vmesnih številk (med 0 in 100/100 ml) pa ni mogoče določiti. Zahteva inkubator in s tem vir napajanja. Stekelca je treba shranjevati v hladilniku (0–2oC) |
Kemijsko testiranje
Tabela – Testiranje kemijskih parametrov kakovosti vode po priporočilih OXFAM-GB
| parameter | kit(potrošni material za 50 testov) | Območje | Smernica SZO3rd Edn, 2004 | Komentar SZO, vendar brez podane referenčne vrednosti | Komentarji |
|---|---|---|---|---|---|
| Standardni primerjalno-kompletni komplet PT520T | |||||
| Vrečka za dezinfekcijo PT500 | Naredi približno 5 litrov deionizirane vode | ||||
| Aluminij | Komplet primerjalnega diska CD 166 | 0–0.5 mg/l | 0.2 mg / l(estetska merila, vendar morebitna zdravstvena tveganja pri dolgotrajni izpostavljenosti) | ||
| Arzen | Glejte seznam »Dodatne informacije« na zadnji strani. | mg / l(zdravje – dolgotrajna izpostavljenost) | |||
| Klorid | Primerjalni komplet PK079 (250 tablet) | 0-1000 mg / l | Ni zdravstveno škodljivo pri koncentracijah v pitni vodi | 250 mg / l(možen prag okusa) | |
| Fluorid | Komplet primerjalnega diska CD 179 | 0-1.5 mg / l | 1.5 mg / l(zdravje – dolgotrajna izpostavljenost) | ||
| Iron | Komplet primerjalnega diska CD 292 | 0–5 mg/l (srednji razpon) | Ni zdravstveno škodljivo pri koncentracijah v pitni vodi | 0.3 mg / l(okus, obarvanje) | |
| Mangan | Komplet primerjalnega diska CD 173 | 0-0.03 mg / l | 0.4 mg / l(zdravje) in komentar – nižje vrednosti lahko vplivajo na okus, obarvanje | 0.05–0.1 mg/l(okus, barva, črne usedline) | Za dosego vrednosti v g/l, ki jo določa SZO, bo potrebno redčenje. |
| Nitrat | Komplet primerjalnega diska CD 163 (200 testov) | 0–20 mg/l kot N | 11 mg/l kot Nkar je enako kot50 mg/l kot NO3-(zdravje – kratkotrajna izpostavljenost) | ||
| Nitrit | Komplet primerjalnega diska CD 109 | 0–0.5 mg/l kot N | 0.9 mg/l kot Nkar je enako kot 3 mg/l kot NO2-(zdravje – kratkotrajna izpostavljenost)0.2 mg/l kot NO2-(zdravje – dolgotrajna izpostavljenost) | Za dosego ravni v g/l, ki jo določa SZO, bo potrebno redčenje. | |
| Sulfidna | Komplet primerjalnega diska CD 168 | 0-5 mg / l | Vrednost ni navedena | ||
| Skupne raztopljene trdne snovi (ali prevodnost) | Senzor LR TDS PT152 LR Senzor prevodnosti PT159 | 10-1990 ppm 10 – 1990 µS/cm | Brez zdravstvenih smernic | TDS: 1,000 mg/l (neprijeten okus)(Prevodnost: približno ekvivalentno 1,400 µS/cm) | |
| Kalibracijska/puferska raztopina | Standardna prevodnost / TDS raztopina (srednji razpon) PT142/3 | ||||
| cink | Komplet primerjalnega diska CD 148 | 0-4.0 mg / l | Ni zdravstveno škodljivo pri koncentracijah v pitni vodi | 3 mg / l(okus) |
Kompleti za kemijsko testiranje, ki jih priporoča OXFAM


Kemijsko in fizikalno testiranje – alternativni kompleti
Elektronski fotometer je alternativa individualnim barvnim diskom in primerjalniku. Metoda priprave vzorca je podobna, vendar se nastala raztopina odčitava elektronsko. Z nakupom ustreznih reagentov je mogoče s fotometrom preizkusiti širok spekter kemijskih parametrov.

Dodatni uporabni elementi kompleta
Palintestova vrečka za deionizacijo je uporaben dodatek tako k kemijskim kot mikrobiološkim testnim kompletom, saj je deionizirano vodo mogoče enostavno pripraviti, kadar je na terenu težko dobiti deionizirano ali destilirano vodo.


1-litrski merilni vrč, permanentni marker, brizge 1 ml / 2 ml in 5 ml, antiseptični robčki / robčki,
avtoklavirane vzorčne steklenice
Pri terenskem testiranju je lahko v pomoč tudi vrsta drugih majhnih predmetov: litrski vrči so uporabni za pripravo raztopin za mikrobiološko testiranje; permanentni marker za označevanje kovinskih posodic; brizge za pripravo gojišča za mikrobiološko testiranje in pripravo raztopin; robčki ali antiseptični robčki za ohranjanje čistoče delovnega okolja; zapiralne plastične vrečke za shranjevanje steriliziranih kovinskih posodic; avtoklavni trak za označevanje, kdaj so kovinske posodice sterilizirane na dovolj visoko temperaturo; in avtoklavirane (polipropilenske) stekleničke za vzorce ali sterilne plastične vrečke za vzorce tipa »twirl em« za odvzem in prevoz vzorcev, kadar testiranja na terenu ni mogoče izvesti takoj.
Kdaj je treba preizkusiti kemijske parametre
| Arzen, fluorid, železo, mangan | Preverite, kadar je znano, da so ti parametri na tem območju problematični. Rdeče obarvanje lahko kaže na železo, črne usedline na mangan, lisavost zob pri lokalnem prebivalstvu pa na fluorid. |
| Nitrati, nitriti | Kadar obstaja sum, da so nitrati ali nitriti problem, preverite podtalnico. |
| TDS ali prevodnost,kloridi | Preverite, kdaj lahko „slana“ voda predstavlja težavo za sprejemljivost za potrošnike. Globoke vrtine na sušnih in polsušnih območjih imajo lahko posebne težave zaradi visokih ravni soli. |
| Aluminij in cink | Pri uporabi aluminijevega sulfata kot koagulanta preverite prisotnost aluminija, pri zbiranju deževnice pa prisotnost cinka, če je strešni material valovita cinkova plošča. |
| Drugi kemijski parametri | Upoštevati je treba, kadar so na območju s sanitarno raziskavo ali kartiranjem povodja ugotovljena posebna tveganja, kot so tveganja zaradi rudarjenja ali industrijskih odplak. |
Kemijski parametri – smernice
Naslednje referenčne vrednosti temeljijo na priporočilih SZO za kakovost pitne vode iz leta 2004, 3. izdaja, 1. zvezek.
Aluminij
Aluminij je element, ki je prisoten v vseh naravnih vodah in je tretji najpogostejši element v zemeljski skorji. Aluminijaste letve, kot je aluminijev sulfat, se uporabljajo tudi kot koagulanti. Domneva se, da bi lahko višja koncentracija ostankov aluminija v pitni vodi bila povezana z razvojem Alzheimerjeve bolezni, če se voda porablja dlje časa. Visoki ostanki lahko povzročijo tudi obarvanje in motnost. Smernica SZO (ki temelji na estetski ravni, vendar ima lahko pri dolgotrajni uporabi tudi zdravstvene posledice) za dovoljeni ostanek aluminija je 0.2 mg/l za majhne čistilne naprave.
Arzen
Arzen je onesnaževalo, ki lahko povzroči raka, če ga dlje časa zaužijemo s pitno vodo. Prisoten je po vsej zemeljski skorji v obliki arzenovih sulfidov, kovinskih arzenatov in arzenidov. V vodi se običajno pojavlja kot kovinski arzenat in arzenidi, ravni v naravnih vodah pa so običajno med 1 in 2 μg/l. Arzen se lahko vnese v vodo z raztapljanjem kamnin, mineralov in rud (do vrednosti 12 mg/l) ter iz industrijskih odplak, vključno z rudarskimi odpadki. Priporočena vrednost (zdravje) za arzen po mnenju SZO je 0.01 mg/l.
Klorid
Kloridi se v naravi pojavljajo kot različne vrste soli, kot so natrijev klorid, kalijev klorid in kalcijev klorid. Kloridi se lahko pojavljajo v naravi in zaradi vdora slanice, vendar so kloridi koncentrirani tudi v človeškem in živalskem urinu, zato lahko onesnaženje površinske vode z odpadnimi vodami poveča vsebnost kloridov v površinski vodi. Kloridi z natrijevimi kationi imajo zaznaven slan okus, če pa so kombinirani s kationom kalcija ali mangana, slan okus morda ni opazen niti do višje ravni klorida, do 1000 mg/l. Povečana raven kloridov v vodi poveča njeno korozivnost in s tem poveča raven kovin v vodi. SZO (2004, 3. izdaja ) ne navaja zdravstvenih smernic za klorid, vendar ugotavlja, da je lahko zaznaven okus nad 250 mg/l. Upoštevajte, da nekateri uporabniki, zlasti na sušnih, sušnih in polsušnih območjih, včasih pijejo veliko višje ravni kot 250 mg/l. Sprejemljivost bo zelo odvisna od tega, kakšno raven je oseba navajena piti.
Fluorid
Fluoridi so spojine elementa fluora, ki se v elementarnem stanju ne pojavlja, ker je zelo reaktiven. Sledi fluorida so prisotne v vodi, predvsem v vodah, povezanih z viri podtalnice. Običajne ravni, ki se pojavljajo v naravi, so pod 10 mg/l, vendar so bile najdene ravni do 2,800 mg/l. V nižjih koncentracijah povzroča obarvanje zob (v nekaterih primerih se je med 0.9 in 1.2 mg/l, odvisno od vnosa, pojavila blaga zobna fluoroza), v višjih koncentracijah pa lahko povzroči deformacije kosti pri odraslih in v starosti. Dovoljena referenčna vrednost SZO (zdravje – dolgotrajna uporaba) za fluorid je 1.5 mg/l.
Upoštevajte, da imajo države včasih svoje standarde za fluorid, ki so pogosto višji od smernic SZO.
Iron
Železo je kovina, ki je v naravi prisotna v velikih količinah (druga najpogostejša) in se nahaja v naravnih sladkih vodah v koncentracijah med 0.5 in 50 mg/l. V naravi večinoma obstaja v obliki oksidov. Železo se pojavlja v anaerobnih podtalnicah v različnih koncentracijah. Višje koncentracije železa v vodi povzročajo opazen (neprijeten) okus ter madeže in razbarvanje cevi in cevnih fitingov. SZO (2004, 3. izdaja ) ne zagotavlja zdravstvenih smernic za železo, vendar ugotavlja, da se uporabnikom zaradi madežev in okusa voda lahko zdi nesprejemljiva, če je železo nad 0.3 mg/l.
Mangan
Mangan je element, ki se pojavlja v naravi in ga najdemo v kamninah, tleh, vodi in hrani. Ravni v sladki vodi se običajno gibljejo od 1 do 200 µg/l, v kisli podtalnici pa lahko dosežejo tudi do 10 mg/l. Običajno se pojavlja skupaj z železom. Površinske vode običajno ne vsebujejo mangana, ker kisik v vodi oksidira mangan in se useda kot usedline. Višja koncentracija mangana v vodi povzroča črno-rjavo obarvanje cevi in cevnih fitingov ter ustvarja neprijeten okus za pitje. Dovoljena vrednost mangana (zdravstveno utemeljena) v vodi, ki jo je določila SZO, je 0.4 mg/l, vendar je navedeno, da lahko nižje ravni, od 0.1 mg/l, povzročijo, da uporabniki zavrnejo vodo zaradi okusa in madežev.
Nitrati in nitriti
Nitrati in nitriti se naravno pojavljajo kot ioni kot del dušikovega cikla. Koncentracije nitratov in nitritov so lahko v vodi visoke tudi zaradi onesnaženja s kmetijskimi odplakami (gnojili), odtoki z odlagališč odpadkov ter onesnaženja vode s človeškimi in živalskimi odpadki. Glavno tveganje zaradi nitratov in nitritov je methemoglobinemija ali sindrom "modrega dojenčka", h kateremu so bolj nagnjeni dojenčki, mlajši od 0.5–1 leta. Smernice SZO (zdravje – kratkotrajna uporaba) za nitrat so 11 mg/l kot N (50 mg/l kot NO3– ) , za nitrit pa 0.9 mg/l kot N (3 mg/l kot NO2– ) za dolgotrajno uporabo in 0.2 mg/l kot NO2 – za dolgotrajno uporabo.
cink
Cink je element, ki se v majhnih količinah pojavlja v skoraj vseh kamninah. V površinskih in podzemnih vodah se pojavlja v majhnih koncentracijah, običajno manj kot 0.01–0.05 mg/l. Koncentracija cinka v vodi se lahko poveča zaradi izpiranja iz cevi in cevnih fitingov ter iz cinkove valovite pločevine, ki se uporablja za strešne kritine. SZO (2004, 3. izdaja) ne določa zdravstveno utemeljenih smernic za raven cinka v vodi, vendar SZO ugotavlja, da ljudje lahko zavrnejo vodo zaradi njenega okusa pri koncentracijah 3 mg/l ali več.
Nadaljne informacije
Fewtrell, L. in Bartram, J., ur. (2001) Kazalniki mikrobne kakovosti vode, v: Kakovost vode; Smernice, standardi in zdravje, WHO, IWA Publishing, London
House, S. in Reed, RA (1997) Viri vode za nujne primere, Smernice za izbiro in čiščenje, WEDC
OXFAM Delagua (1993) Prenosni komplet za testiranje vode, uporabniški priročnik
Soseby, MD in Pfaender, FK (brez datuma) Evalvacija metode H2S za odkrivanje fekalne kontaminacije pitne vode, Univerza v Severni Karolini, WHO/SDE/WSH/02.08
Wisner, B. in Adams, J. (2002) Okoljsko zdravje v izrednih razmerah in nesrečah, Praktični vodnik, SZO
SZO (1993, 2. izdaja ) Smernice za kakovost pitne vode, 2. zvezek – Zdravstvena merila in druge podporne informacije in 3. zvezek – Nadzor kakovosti pitne vode v majhnih skupnostnih sistemih oskrbe
SZO (2004, 3. izdaja ) Smernice za kakovost pitne vode, 1. zvezek, Priporočila
https://www.palintest.com/markets/humanitarian-water
Dobavitelji kompletov za testiranje arzena, ki lahko merijo do vrednosti 0.01 mg/l ali manj, ki jo priporoča SZO:
